… V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker »Bog se prevzetnim upira (nasprotuje), ponižnim pa daje milost«. (1 Peter 5,5)
Prvo Petrovo pismo 5,5 pravi, da se Bog prevzetnim upira (nasprotuje), ponižnim pa izkazuje milost, naklonjenost. In kdor misli, da je samostojen moški oziroma samostojna ženska, pride do grenkega spoznanja, saj je Jezus rekel: »… kajti brez mene [odrezani od življenjsko pomembne skupnosti z menoj] ne morete storiti ničesar« (Janez 15,5).
Kadar smo ponosni in poskušamo uspeti brez Božje pomoči, smo odprti za mnoge sovražnikove napade. Ponižnost pa je zavetje, ki pritegne Božjo pomoč v naše življenje, da nas varuje. Ko se ponižate in rečete: »Bog, ne vem, kaj naj storim, a zaupam Ti,« vam bo Bog pomagal.
Bog ne bo dopustil, da smo v nečem uspešni, dokler se ne naslonimo in zanesemo Nanj. Ko pa se ponižamo pod mogočno Božjo roko, nas ob svojem času poviša (gl. 1 Peter 5,6). Pravi, primerni čas je Božji čas – ko Bog ve, da smo pripravljeni, ne pa takrat, ko mi mislimo, da smo pripravljeni. Prej ko to razumemo in sprejmemo, prej lahko Bog uresniči svoj načrt v našem življenju.
Kratka molitev
Bog, v ponižnosti prihajam pred Tebe; vem, da me boš ob svojem (pravem, primernem) času povišal. Brez tebe mi ne bo uspelo. Potrebujem Tvojo pomoč.