Kdo izmed vas je človek, ki bi dal svojemu sinu kamen, če ga prosi za kruh? Ali bi mu dal kačo, če ga prosi za ribo? (Matej 7,9–10)
Nismo vedno dovolj pametni, da bi vedeli, za kaj naj prosimo, ampak današnja vrstica obljublja, da nam Bog ne bo dal kamna, če prosimo za kruh, in ne bo nam dal kače, če prosimo za ribo. Včasih mislimo, da prosimo za kruh, medtem ko v resnici prosimo za kamen. Z drugimi besedami: morda prosimo za nekaj, za kar v resnici verjamemo, da je prav, vendar Bog ve, da bi nam s tem, ko bi ugodil naši prošnji, dal nekaj najslabšega.
V vsej nedolžnosti smo zmožni prositi za nekaj, kar je lahko nevarno ali slabo za nas, ne da bi se tega sploh zavedali. V takem primeru moramo biti veseli, da nam Bog tega ne da! Le malokdo v takih trenutkih ve, da bi Božji »da« naši prošnji omogočil kači, da se priplazi v hišo. Dovolj Mu moramo zaupati, da rečemo: »Bog, prepričan/-a sem, da te lahko prosim za karkoli. Vendar pa nočem ničesar, kar ni Tvoja volja zame. Zaupam Ti, Bog. Če tega ne dobim, bom vedel/-a, da ni pravi čas ali da imaš nekaj boljšega zame in da preprosto še nisem pomislil/-a, da bi Te prosil/-a za to.« Nikoli si ne dovolite slabe drže zaradi tega, ker vam Bog ni dal vsega, kar želite.
Bog želi, da smo blagoslovljeni. Želi, da nimamo samo tega, kar si sami želimo, ampak to, kar je najboljše za nas. Če resnično zaupamo Bogu, Mu moramo prav tako zaupati takrat, ko reče naši prošnji »ne«, kot takrat, ko jim reče »da«.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Zaupajte Bogu, ko reče »ne«, in takrat, ko reče »da«.