Rotim vas torej, bratje in sestre, zaradi Božjega usmiljenja, darujte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev – to je vaše pravo, čisto, primerno in smiselno slavljenje. (Rimljanom 12,1)
Ko Pavel v Drugem pismu Korinčanom 8 razlaga korintskim vernikom o dajanju, jim postavi za zgled cerkve v Makedoniji. V 5. vrstici pravi: »Ne le [njihov dar ni bil zgolj prispevek], kakor smo pričakovali, ampak so najprej sebe podarili Gospodu in nam [kot Njegovi predstavniki] po Božji volji [sploh niso gledali na lastne koristi, dali so največ, kolikor so le lahko, ko so se dali nam na razpolago, da bi jih vodila Božja volja].
Popolnoma me osupne, ker niso darovali le denarja – dali so sami sebe.
Zanima me, kdo izmed nas je pripravljen napisati na listek svoje ime in ga položiti v daritev (nabirko). Pismo Rimljanom 12,1 nam pravi, da se moramo popolnoma vsega darovati Bogu kot daritev.
To pomeni, da živimo za Boga tudi izven cerkve. To pomeni, da smo pripravljeni darovati denar, pomeni pa tudi, da smo pripravljeni ljubiti vsakogar, kogar nam Bog postavi na pot. To pomeni, da smo pripravljeni uporabljati vse vire za Njegovo kraljestvo.
Ko boste torej naslednjič v cerkvi in pride košarica za nabirko do vas, vas spodbujam, da poveste Bogu, da se Mu darujete popolnoma vsega!
Kratka molitev
Bog, vse, kar imam, želim dati Tebi. Dajem se v živo daritev. Pokaži mi, kako naj uporabljam vire, ki si mi jih Ti dal, v Tvojo slavo.