Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom [z obilnim povečanjem naklonjenosti] in naredil tvoje ime znano in ugledno in boš v blagoslov [drugim boš delil dobro]. (1 Mojzes 12,2)
Poslušnost Božjemu glasu zame ni bila lahka, ko me je poklical, naj pustim varen pristan svoje službe in začnem lastno poslanstvo služenja. Toda Bog je uporabil prav današnjo vrstico, da mi je spregovoril in me opogumil za načrte, ki jih je imel zame. Zlahka preberemo to vrstico in si mislimo: »Ja! Želim biti blagoslovljen/-a. To zveni odlično! Vendar se moramo spomniti, da je Bog pričakoval žrtev poslušnosti od Abrahama, preden se je izpolnila vélika obljuba.
Abraham je moral zapustiti vse, kar mu je bilo udobno in znano, in se preseliti v neznano deželo. Mnogim bi bilo to zoprno – a ne Abrahamu. Pismo Hebrejcem 11,8 pravi: »[Spodbujen] z vero je Abraham, ko je bil poklican, ubogal in šel v kraj, mi mu je bil namenjen, da ga prejme v dediščino. In odšel je, čeprav ni vedel niti se ni mučil s tem, kam gre.«
Ko ubogamo Boga, moramo biti podobni Abrahamu in ne smemo dovoliti svojim mislim, da nas mučijo. Ko nam Bog spregovori in nas vodi, moramo slediti v veri, zaupati in verjeti, da bo Bog blagoslovil našo ubogljivost in izpolnil dano obljubo.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Bog izpolnjuje svoje obljube, ki vam jih je dal.