Ne mislim, bratje, da sem sam že dosegel; eno pa delam [za to si prizadevam]: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj. (Filipljanom 3,13)
Kaj če …?
Dlje ko človek živi, večja je verjetnost, da se začne spraševati: Kaj če …? To pogosto sproži obžalovanje in žalost. Vsakomur, ki sledi Jezusu, prinašam dobro novico. Noben »Kaj če?« ne potrebuje obžalovanja preteklosti, ampak je vznemirljiv izziv, da vidite, kaj ima Bog za vas v prihodnosti.
Poznam skupnost, ki jo je pastor izzval, naj dela štiri preproste stvari (samo en mesec): da se posvečujejo za prihajajoče leto, prosil jih je, naj molijo vsak dan, se enkrat tedensko postijo, dajejo desetino in naj vsak teden pripeljejo nekoga, ki še ni odrešen, v cerkev.
Ta cerkev je posledično doživela neprecenljiv preboj. Božja prisotnost na bogoslužjih je postala močnejša. Zaradi finančnega preboja so lahko izpeljali projekte za služenje in vložili v zgradbo. Najbolj vznemirljivo pa je bilo, da so člani vstopili v neverjetno obdobje, ko so vodili izgubljene duše v Božje kraljestvo.
Rada bi vas izzvala: Kaj če bi se vi tako prizadevali za Boga, kot se je tista cerkev? Kaj če bi popolnoma posvetili svoje življenje Njemu? Kaj če bi potisnili naprej, pripravljeni videti, kaj bo Bog naredil? Kaj se lahko zgodi?
Kratka molitev
Gospod, nočem zapravljati svojega življenja, se spraševati »Kaj če …?« in nikoli doživeti preboja. Danes se znova zavezujem, da Te bom iskal/-a in vznemirjen/-a pričakujem, da boš naredil osupljive stvari v mojem življenju.