On pomaga do pravice zatiranim, daje kruha lačnim … podpira siroto in vdovo … (Psalm 146,7–9)
Bog v Svetem pismu pogosto govori o naši odgovornosti do zatiranih, lačnih, vdov, sirot, tistih, ki so brez očeta in do tujcev. Omenja tiste, ki so osamljeni, zapostavljeni, pozabljeni in razvrednoteni. Zavzeto skrbi za zatirane in lačne.
Ljudje so lahko lačni na različne načine. Morda imajo hrane na pretek, a so lačni občutka vrednosti in ljubljenosti. Bog dviga tiste, ki so upognjeni zaradi žalosti; On ščiti tujce in podpira sirote in vdove. Kako to počne? On deluje po ljudeh. Potrebuje predane, podrejene, posvečene ljudi, ki živijo z namenom, da izpolnijo potrebe drugih.
Mati Tereza je nekoč rekla: »Ne mislite, da mora biti ljubezen, zato da bi bila pristna, izjemna. Kar potrebujemo, je ljubiti, ne da bi se naveličali.«
Doumela sem, da mnogo ljudi, s katerimi se dnevno srečujemo, poskuša zgolj preživeti, dokler jih kdo ne reši – in ta nekdo bi lahko bili vi ali jaz. Dovolimo, da Božja ljubezen za ranjene in strte teče skozi nas, ko izpolnjujemo potrebe tistih, ki so prizadeti na duhovnem, čustvenem ali fizičnem področju. Ljubimo, ne da bi se naveličali ali utrudili.
Kratka molitev
Sveti Duh, daj mi moči, da bom ljubil/-a, ne da bi se naveličal/-a. Daj mi svoje srce za ranjene in pomoči potrebne in pokaži mi, kako naj izpolnim njihove potrebe.