Kadar pa ti daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve, kaj dela tvoja desnica. (Matej 6,3)
Vsi vemo, kdo je mučenik. Slišali smo presunljive zgodbe pogumnih mož in žena, ki so umrli za Kristusa. Obstaja pa še ena vrsta mučenika, ki ni pogumen in plemenit – velik, nenehen trpin, vedno pripravljen razlagati svojo bolečino vsakomur, ki je pripravljen poslušati. Tak mučenik želi, da vsi okrog njega vedo, kako se žrtvuje.
Zlahka se ujamemo v tako »zanko mučenika«. Začnemo tako, da služimo svoji družini in prijateljem in nam je to všeč. Čez nekaj časa pa se naše srce začne spreminjati in začnemo pričakovati nekaj v povračilo. Sčasoma nimamo več srca služabnika. Namrščimo se in smo slabe volje; kmalu ugotovimo, da smo obtičali v samopomilovanju. Postali smo mučeniki.
Sveto pismo nam naroča, naj dajemo takó, da levica ne ve, kaj dela desnica. Z drugimi besedami: Bog želi, naj služimo in dajemo ne oziraje se na to, ali ljudje opazijo ali ne.
Ste se ujeli v zanko »mučenika«? Če ste se, prosite Boga, naj vam da svoje srce, da boste nesebično dajali in ne boste iskali priznanja.
Kratka molitev
Sveti Duh, pokaži mi, ali sem se ujel/-a v zanko mučenika. Želim imeti Tvoje srce služabnika, da lahko dajem drugim takó, kot Ti želiš, nesebično in s Tvojo radostjo.