… kajti naučil sem biti zadovoljen (zadovoljen do take mere, da me nič ne vznemirja, skrbi ali moti) v vsakršnem položaju. (Filipljanom 4,11)
Sveto pismo nas uči, naj bomo zadovoljni ne glede na razmere, v katerih smo se znašli. Apostol Pavel je napisal: »Tega ne pravim, ker bi mi česa manjkalo, kajti naučil sem se biti zadovoljen (zadovoljen do take mere, da me nič ne vznemirja, skrbi ali moti) v vsakršnem položaju.«
Zadovoljstvo je odločitev, da bomo veseli tega, kar že imamo. Na žalost pa se običajno naučimo biti zadovoljni šele takrat, ko smo dolgo živeli nezadovoljni in končno rekli Gospodu: »Nočem več tako živeti.« Ampak ni treba, da je tako.
Lahko se odločite, da boste vsak dan zadovoljni. To je pomembneje kot vse materialne dobrine, ki bi jih morda lahko zbrali v vsem življenju.
Pavel je to razjasnil, ko je napisal v Prvem pismu Timoteju 6,6, da je prava pobožnost, združena z zadovoljstvom (takim zadovoljstvom, ki izvira iz občutka notranje zadostnosti), velik in obilen dobiček.
Kaj nas zagotovo osreči? Ko vsak dan izberemo zadovoljnost v Gospodu. Ko Bogu rečemo: »Gospod, želim samo to, kar Ti želiš, da imam.« To je edina pot do resničnega miru in trajne sreče.
Kratka molitev
Gospod, želim samo to, kar Ti želiš, da imam. Tako kot apostol Pavel se tudi sam odločam, da bom zadovoljen ne glede na razmere.