Jaz, jaz sem tisti, ki izbrisujem in izničujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov. (Izaija 43,25)
Se vam je kdaj zgodilo, da ste imeli odnos s samim seboj? Morda niste nikoli pomislili na to, ampak sami s seboj preživimo več časa kot s komerkoli drugim. Zato je življenjsko pomembno, da se dobro ujamete s seboj, ker ste tista oseba, pred katero se nikoli ne morete skriti.
Sami sebe moramo imeti radi – ne na sebičen, samoljuben način, ki porodi razvajen življenjski stil in neobrzdanost, ampak na uravnotežen, Božji način, ki potrjuje Božjo stvaritev kot dobro in pravo. Nihče ni popoln; morda smo bili prizadeti zaradi pomanjkljivosti drugih in nesrečnih izkušenj, kar pa ne pomeni, da nismo vredni ali da smo zanič.
Do sebe moramo gojiti take vrste ljubezni, ki pravi: »Vem, da me Bog ljubi. Zato lahko ljubim, kar Bog izbere, da ljubi. Nimam rad/-a vsega, kar delam, ampak sprejemam sebe, ker me Bog sprejema.« Razvijati moramo zrelo ljubezen, ki pravi: »Verjamem, da me Bog dan za dnem spreminja. In med tem procesom ne bom zavračal/-a tega, kar Bog sprejema. Sprejel/-a se bom takega/-o, kot sem prav zdaj, vedoč, da ne bom vedno ostal/-a tak/-a.«
Kratka molitev
Bog, Izaija je rekel v 43,25, da si izbrisal moje grehe in me sprejel. To pomeni, da mi ni treba zavračati samega sebe. Mirno in svobodno lahko ljubim samega sebe na zdrav način, zato ker Ti ljubiš mene!