Moja duša hrepeni po Tebi [O Gospod] ponoči, duh v moji notranjosti te išče zgodaj zjutraj. (Izaija 26,9a)
Marsikaj na svetu lahko preglasi Božji glas in ga porine v ozadje naših življenj. Te motnje prihajajo v različnih oblikah, od TV, radia, hrane, konjičkov … Celo cerkvene dejavnosti nas včasih odvrnejo od Gospoda.
Vendar prav za vsakogar pride dan, ko ostane samo Bog. Vse drugo prej ali slej preide; in ko se to zgodi, bo Bog še vedno tu.
Sveto pismo pravi, da je vse, kar vemo o Bogu, očitno vsem, ker se je vsakomur razodel v notranjosti (gl. Rimljanom 1,19–21). Prav vsak bo nekega dne stal pred Njim in polagal račune za svoje življenje (gl. Rimljanom 14,12).
Kadar ljudje sami nočejo služiti Gospodu in hočejo iti po svoje, se skrivajo in prezrejo notranje spoznanje svojega Stvarnika, ki želi govoriti z njimi in jih voditi po poti, po kateri naj bi hodili.
Nič ne more zadovoljiti našega notranjega hrepenenja po Bogu razen naše druženje z Njim. Izaija je dobro izrazil našo lakoto po Bogu, ko je zapisal: “Moja duša hrepeni po tebi [O Gospod] ponoči, duh v moji notranjosti te išče zgodaj zjutraj” (Izaija 26,9).
Slišati Boga je življenjskega pomena, če želimo uživati Njegov večen načrt za nas. Poslušati Boga je naša odločitev; nihče drug je ne more narediti namesto nas. Bog nas ne sili, da se odločimo za Njegovo voljo. Naredil pa bo vse, kar lahko, da nas opogumi, da privolimo Njegovim potem.
Kaj pa vas odvrača od poslušanja Njegovega glasu? Nezdrav odnos? Služba? Slaba navada? Bog govori in si želi druženja z vami. Odvrnite se od motenj in se Mu pridružite.
Kratka molitev
Gospod, tako kot Izaija tudi sam hrepenim po tebi. Vem, da moram poslušati Tvoj glas bolj kot karkoli drugega. Ko se bom odvrnil od motenj, vem, da boš prišel in se srečal z menoj, ker si zvest.