In mi smo spoznali (razumeli, prepoznali, se zavedali, z opazovanjem in z izkušnjami) in verovali … ljubezni, ki jo Bog neguje do nas. Bog je ljubezen, in kdor prebiva in ostaja v ljubezni, prebiva in ostaja v Bogu in Bog prebiva in ostaja v njem. (1 Janez 4,16)
Prvo Janezovo pismo 4,16 poudarja, da se moramo zavedati ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Zlahka rečemo »Bog me ljubi,« ne da bi zares razumeli, kar smo povedali. Spoznanje Njegove ljubezni ne bi smelo biti zgolj svetopisemsko dejstvo, ki ga razumemo v svojem umu, ampak živa stvarnost v našem življenju.
Ta verz pravi: »Bog je ljubezen, in kdor prebiva in ostaja v ljubezni, prebiva in ostaja v Bogu in Bog prebiva in ostaja v njem.«
Beseda prebivati v tem verzu pomeni »domovati, živeti v«. Ne nanaša se na obiskovanje; nanaša se na bivanje.
Božja ljubezen ni le dejstvo, ki si ga moramo zapomniti, ali bežen občutek. Njegova ljubezen je tu, da ostane. Ne ostane le v dobrih časih in odide, ko gre slabo; Božja ljubezen vedno ostane, zato moramo ostati v Njegovi ljubezni.
Vsak izmed nas lahko požanje več krščanske zrelosti, kadar vztrajamo v Božji ljubezni. V težkih časih boste rastli, kadar boste prebivali v neverjetni ljubezni, ki jo ima Bog do vas.
Kratka molitev
Gospod, danes nameravam prebivati v ljubezni, ki jo imaš do mene. Toliko stvari se spreminja, Tvoja ljubezen pa nikoli ne odide, zato hočem ostati zakoreninjen v Tvoji neverjetni ljubezni.