Posnemajte torej Boga [kopirajte Ga in sledite Njegovemu zgledu] kot ljubljeni otroci [oponašajo svojega očeta]. (Efežanom 5,1)
Biti kristjan ne pomeni tedensko zahajati v cerkev Razviti moramo Božji značaj, da drugi lahko na praktičen način vidijo, kako Jezus deluje.
Pismo Efežanom 5,1 pravi, naj posnemamo Boga. Na žalost je to reči precej lažje kot pa zares izpolnjevati.
Tolikokrat delamo stvari, ki sploh ne odsevajo Boga. Zlahka izgubimo pogum, odnehamo, potem pa se obsojamo, da nismo storili dovolj.
Na srečo Boga ne moti, ker še nismo prispeli. Ve, da smo samo ljudje. Ve, da ne moremo kar takoj odsevati Njegove podobe na popoln način. Kar pa želi, je naša nenehna rast.
Nismo namenjeni, da zastanemo in se nikoli ne premaknemo naprej v veri. Kakšna pustolovščina bi bila to? Ko smo se sposobni ozreti nazaj na svoje življenje, moramo videti določene spremembe.
Bila sem farizej. Mislim, da bi lahko bila vodja farizejev. Bila sem dobra v tem, da sem bila religiozna, v resnici pa nisem v ničemer “posnemala” Boga. V nekem trenutku me je Bog nagovoril, naj se vprašam: Kaj delam, da bom bolj podobna Bogu? Ali komu dejansko pomagam? Ali sem tu samo zato, da Bog izboljša moje življenje?
Ko se začnemo spraševati, je to najboljše mesto, kjer smo lahko. To je mesto, ko si nenehno prizadevamo biti bolj podobni Kristusu.
Ko si prizadevate, ne padite v zanko brezhibnosti in samoobtoževanja. Vsi delamo napake, toda pomembna je pripravljenost, da vsak dan stopamo proti cilju. Ta pa je, da smo bolj podobni Bogu.
Kratka molitev
Gospod, zahvaljujem se Ti, ker čeprav vidiš moje napake, me še vedno ljubiš in mi pomagaš živeti tako, kot Bog želi. Zavračam malodušje zaradi svojih napak in prav tako zavračam, da bom ostal vedno enak. Vsak dan Ti želim slediti in Te bolj in bolj posnemati.