Bližajmo se torej pogumno (s srčno zaupnostjo) prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. (Hebrejcem 4,16)
Ko začnemo razumevati prijateljstvo z Bogom in vidimo sami sebe kot Njegove prijatelje, postanejo naše molitve bolj vodene po Svetem Duhu, bolj polne vere in mnogo pogumnejše. V 11. poglavju Evangelija po Luku je Jezus povedal zgodbo takoj po tem, ko je naučil svoje učence, naj v molitvi uporabljajo tako imenovano »Gospodovo molitev«. Domnevamo lahko, da je uporabil zgodbo, da bi prikazal lekcijo o molitvi. Rekel je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo že zaradi njegovega nadležnega moledovanja in vztrajanja vstal in mu dal, kolikor potrebuje« (Luka 11,5–8).
Ste opazili, da je človek dobil kruh, ki ga je potreboval, samo »zaradi njegovega nadležnega moledovanja in vztrajanja«? Mi »vztrajno moledujemo« samo pri prijateljih – ker nas prijateljstvo opogumi. In bolj ko rastemo in napredujemo v prijateljstvu z Bogom, pogumnejši smo in z večjim zaupanjem prihajamo k Njemu.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Zapomnite si, molite z enako zavzetostjo, zaupnostjo in domačnostjo, kot si jih lahko dovolite le z najbližjimi prijatelji.