Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in pela Bogu hvalnice, [drugi] jetniki pa so ju poslušali. Iznenada je nastal silen potres … v hipu so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom so odpadle verige (vezi). (Apd 16,25–26)
Včasih se znajdemo v tako obupni godlji, da si težko predstavljamo, da bi morali čakati samo še sekundo na olajšanje in sprostitev. Ampak moramo še naprej čakati Boga in Mu zaupati z blago, prijetno, preprosto vero. Potem pa, na popolnoma nepričakovan način, Bog nenadoma naredi potezo!
Pavel in Sila sta poznala čakanje in sta znala čakati. Apostolska dela v 16. poglavju pripovedujejo njuno zgodbo, kako ju je množica napadla, pretepla in vrgla v ječo. Ječar ju je vrgel v najglobljo ječo (temnico), noge pa jima je vklenil v klado (24. vrstica). Pavel in Sila se nista ozirala na to – odločila sta se, da bosta pela in slavila Gospoda. Začela sta čakati Boga.
Nenadoma je Bog poslal potres, ki je odprl vrata ječe in potrgal njune verige. Bog ju je osvobodil!
Kadar ljudje potrpežljivo in pričakujoče čakajo Boga sredi obupnih okoliščin, Bog nenadoma prodorno poseže vmes. Zato ne odnehajte! Ne zavrzite vere! Ohranite upanje in pričakovanje. Božja moč je brezmejna in On bo prodorno posegel vmes za vas.
Kratka molitev
Bog, ne glede na to, v kakšni obupni godlji sem, se odločam, da Te bom slavil/-a v svoji ječi. Vem, da boš prišel k meni. Lahko prideš »nenadoma«, ko je pravi čas, da me osvobodiš.