Potrpežljio sem čakal Gospoda, sklonil se je k meni in uslišal moje klicanje. Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja; moje noge je postavil na skalo, utrdil moje korake. (Psalm 40,2–3)
Ogromna večina ljudi dovoli Bogu, da jim pomaga samo takrat, kadar mislijo, da si to zaslužijo. V preteklosti sem tudi sama tako razmišljala.
Dolga leta sem čutila, da mi Bog mora pomagati samo takrat, kadar sem mislila, da si to zaslužim, kadar sem mislila, da sem naredila dovolj dobrih del in si tako prislužila Njegovo pomoč.
Tak način razmišljanja ne prinaša drže hvaležnosti in zahvale. Če mislimo, da smo si prislužili, kar prejemamo, potem to ni več dar, ampak nagrada ali »plačilo za opravljene storitve«. Razlika med sprejemanjem tega, česar ne zaslužimo, in sprejemanjem tega, kar zaslužimo, je razlika med milostjo in deli.
Spodbujam vas, da odprete svoje srce in dovolite Božji milosti, da vstopi v vaše življenje in vam pomaga v vsakodnevni hoji. Kadar ste zafrustrirani ali razdraženi, se vedno spomnite, da je to zaradi življenja po lastnih močeh in naporih; vrnite se k Božji milosti, tako da dovolite, da On deluje skozi vas.
Naučite se Bogu dovoliti, da vam naredi uslugo. Nehajte si prizadevati, da bi si prislužili Božjo pomoč in naj On poskrbi za vse vaše potrebe.
Kratka molitev
Gospod, zavedam se, da je nespametno sprejemati Tvojo pomoč samo takrat, ko čutim, kot da si to zaslužim. Odpovedujem se svojim zaslugam in sprejemam Tvojo milost. Hvala, ker mi pomagaš v vseh situacijah, celo takrat, ko si tega ne zaslužim.