Besede še ni na mojem jeziku [še ni izgovorjena], glej, Ti, Gospod, pa si jo že spoznal v celoti. (Psalm 139,4)
Ker se z Bogom povezujemo kot posamezniki – in to je način, ki si ga On želi –, tudi molimo kot posamezniki. Tudi ko molimo skupaj z drugimi, smo še vedno posamezniki; preprosto združimo svoja srca z drugimi kot en glas. Verjamem, da si Bog mnogo bolj želi, da so naša srca med skupno molitvijo v enotnosti, kot pa da so naši načini molitve enaki.
Ko izrečemo: »Gospod, nauči me moliti,« Ga prosimo, naj nas nauči moliti na izrazito oseben način in tako omogoči, da naše molitve naravno, sproščeno izražajo, kdo smo. Svoje osebnosti naj ne bi pustili pred vrati molitvene sobe. K Bogu moramo pristopiti prav taki, kot smo, in Mu ustreči, da uživa v družbi »originala«, kot je vsakogar izmed nas ustvaril. K Bogu moramo pristopiti s svojimi vrlinami, slabostmi, edinstvenostjo in vsem drugim, kar nas tako sijajno razlikuje od vseh drugih ljudi na svetu. Bog se veseli, ko nas srečuje tam, kjer smo, ko razvija osebni odnos z nami in nam pomaga rasti, da postanemo vse, kar On želi, da smo. Osvežujoče je spoznanje, da lahko prihajamo k Bogu prav taki, kot smo, in smo sproščeni v Njegovi prisotnosti.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Ni se vam treba »naličiti«, preden pristopite k Bogu.