Po Njem torej neprenehoma in ob vsakem času prinašajmo Bogu žrtev hvale (žrtev slavljenja, hvalno daritev), to je sad ustnic, ki hvaležno priznavajo, izpovedujejo in slavijo Njegovo ime. (Hebrejcem 13,15)
»Žrtev slavljenja«, ki jo omenja današnja vrstica, si pogosto razlagamo zgolj kot slavljenje Boga, kadar se nam Ga ne ljubi slaviti; prav gotovo je to lahko neke vrste žrtev. Vendar sem prepričana, da se pisec Pisma Hebrejcem dejansko sklicuje na starozavezni sistem žrtvovanja; zahteval oziroma potreboval je kri živali, da je pokrila greh ljudi.
Mi seveda živimo v novozaveznih časih, ko nam ni več treba polagati na oltar ubitih ovc, koz in bikov. Namesto tega je žrtev – daritev, ki jo Bog želi od nas danes – sad ustnic; želi si slišati, da iz naših ust prihajajo prave besede. Tako kot sta se dim in vonj živalskih žrtev dvigala pred Njegov prestol v Stari zavezi, se danes iz našega srca dviga slavljenje kot žrtev pred Njega. V Pismu Hebrejcem 13,15 je Gospod v resnici rekel: »Žrtev, ki si je sedaj želim, je sad vaših ustnic, ki me hvaležno priznavajo in proslavljajo.«
To vrstico bi morali vnesti v svoje vsakodnevno življenje, zato poskrbimo, da ob vsaki priložnosti izrekamo slavo Bogu. Moramo povedati ljudem o vseh velikih stvareh, ki jih dela za nas; moramo se Mu zahvaljevati in Mu povedati, da Ga imamo radi. V srcu in z usti bi morali nenehno izgovarjati: »Gospod, ljubim Te. Najlepša hvala za vse, kar delaš v mojem življenju. Gospod, slavim Te, ker skrbiš za vse, kar zadeva mene.« Postanimo ljudje slavljenja, hvaležno priznavajmo, izpovedujmo in slavimo Boga »neprenehoma in ob vsakem času«, ko Mu stalno prinašamo žrtev slavljenja.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Danes slavite Boga tako pogosto kot le lahko.