Moje žalovanje si zame spremenil v rajanje, odvezal si mi raševnik in me opasal z veseljem. (Psalm 30, 12)
Na petkovo jutro februarja 1976 sem bila razočarana in obupana. Poskušala sem narediti vse, kar so mi v cerkvi rekli, da moram storiti, in kar sem mislila, da Bog pričakuje od mene, vendar se mi je zdelo, da nič od tega ne deluje; izgubila sem tako voljo kot pogum. Vedela sem, da moram nekaj v življenju spremeniti, a nisem bila prepričana, kaj točno je to. Vedela sem, da iščem, a nisem bila prepričana, kaj pravzaprav iščem.
Tistega jutra sem klicala k Bogu in Mu povedala, da tako ne morem več naprej. Spominjam se, da sem rekla: »Bog, nekaj manjka, nekaj pogrešam. Ne vem, kaj je to, ampak nekaj manjka.«
Na moje presenečenje je Bog spregovoril glasno, temu bi lahko rekla Njegov slišani (avdio) glas. Poklical me je po imenu in mi govoril o potrpežljivosti. Od tistega trenutka naprej sem vedela, da bo posegel v mojo stisko. Kasneje istega dne me je Jezus v avtu napolnil s prisotnostjo Svetega Duha na tak način, ki ga do takrat še nisem doživela. Tisti občutek bi najbolje opisala z besedami, kot da je nekdo izlil name tekočo ljubezen. V istem hipu sem občutila znova odkriti mir, veselje in ljubezen, ki so počivali znotraj mene in tekli iz mene. Vsi okrog mene so zaznali to dobro spremembo v mojem vedenju, ker sem začela ljubiti druge tako, kot nikoli prej.
Tistega jutra sem se zbudila z občutkom, kot da se vse bliža prepadu razočaranja. A tistega večera sem šla spat v prepričanju, da sem na začetku nečesa novega. Bog pogosto dela na tak način; nenadoma spregovori v naše življenje in se premakne. Ne utrudite se, ko čakate na Boga, ker je morda prav danes vaš dan za »nenadoma«.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Danes je morda vaš dan za »nenadoma«.