Vztrajno prosíte in vam bo dano; še naprej iščite in boste našli; še naprej [spoštljivo] trkajte in [vrata] se vam bodo odprla. (Matej 7,7)
Ste molili za svoje stanje in čakate na preboj? Se sprašujete, zakaj odgovor še ni prispel? Se vam zdi, kot da vas je zmaga zaobšla?
Kadar že dolgo in vztrajno molimo za svoje stanje, pa ne dobimo odgovora, se včasih naučimo živeti s tem. Nadaljujemo s svojimi potmi in se sprašujemo, ali oziroma kdaj nam bo Bog poslal odgovor. Ampak Bog sliši te molitve, deluje na tem področju in pripravlja odgovor, tudi če mi ne poznamo vseh podrobnosti. Naše stanje se lahko nenadoma spremeni – hitro, brez opozorila!
Do takrat pa lahko čakamo ali nemočno ali pa pričakujoče. Nemočni se vdajo in odnehajo. Na drugi strani pa so tisti, ki pričakujejo, polni upanja; prepričani so, da je odgovor že za vogalom in bo vsak trenutek prispel. Njihovo prepričanje ni mlačno in nemočno. Njihovo srce je polno upanja; pričakujejo, da bo njihova težava rešena vsak trenutek. Vsako jutro se zbudijo s pričakovanjem, da najdejo odgovor. Morda čakajo in čakajo, ampak še naprej bodo prosili, dokler nenadoma Bog ne obrne vsega na glavo.
Kratka molitev
Bog, želim čakati pričakujoče, ne nemočno. Še naprej bom prosil/-a za svoj prodor, dobro vedoč, da ga boš Ti prinesel ob pravem času.