Drugemu je po istem [Svetem] Duhu dana [čudežna] vera. (1 Korinčanom 12,9)
Verjamem, da Bog določenim posameznikom da dar vere za posebne priložnosti ali dogodke, kot je na primer nevarno misijonsko potovanje ali zahtevne okoliščine. Ko ta dar deluje v ljudeh, so zmožni z lahkoto verjeti Bogu za nekaj, kar drugi vidijo kot nemogoče. Imajo popolno vero za nekaj, kar drugim jemlje pogum ali jih celo prestraši.
Oseba, ki deluje v tem daru, mora paziti, da ne misli, da so drugi, ki nimajo tega daru, maloverni. Bog namreč daje človeku, ki deluje v daru vere, izreden delež vere, da zagotovi, da bo Njegov namen dosežen. Bog lahko tega človeka uporabi, da spodbuja in tolaži druge, vendar pa mora ostati ponižen in hvaležen za to, kar mu je Bog dal. Pismo Rimljanom 12,3 pravi: »Po milosti (nezasluženi Božji naklonjenosti), ki mi je dana, naročam vsakomur izmed vas, naj se ne precenjuje in ne misli o sebi več, kakor se sme misliti …, ampak naj trezno presodi svojo sposobnost, vsak po meri vere, ki mu jo je Bog dal.«
Bog nam bo vedno dal vero, ki jo potrebujemo, da se spoprimemo s stvarmi, s katerimi se moramo. Seveda pa dar vere naredi človeka neobičajno pogumnega. Kdor deluje v tem, mora biti občutljiv, da ugotovi, da je tak pogum dar od Boga in se Mu vedno zahvaljuje zanj.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Bodite hvaležni za vero, ki vam jo Bog daje, da izpeljete težke stvari.