Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti (naklonjenosti) pri Bogu in pri ljudeh. (Luka 2,52)
Jezus je že od otroštva naprej živel v nadnaravni milosti (naklonjenosti), ki jo je prejemal od Boga in od ljudi. Pravzaprav je bil tako priljubljen, da je težko našel čas, da je bil na samem v molitvi in skupnosti s svojim nebeškim Očetom. Celo tisti, ki niso verjeli, da je On Kristus (Maziljeni), so prepoznali, da ima Božjo milost (naklonjenost).
Ko so farizeji poslali služabnike, da primejo Jezusa, so se ti vrnili govoreč: »Še nikoli ni nihče tako govoril« (Janez 7,46). Prav do konca Njegovega življenja, celo takrat, ko je visel na križu, so ljudje videli, prepoznavali in priznavali, da je Bog z Njim (gl. Luka 23,47–48).
Ista milost (naklonjenost) je na razpolago tudi nam. Nikoli ne smemo pozabiti, da imamo lahko, ne glede na to, kaj se zgodi, milost (naklonjenost) pri Bogu in pri ljudeh (gl. Luka 2,52). Ampak moramo, tako kot za mnoge druge dobre stvari, verjeti Bogu in to sprejeti.
Torej danes živite po veri, v zaupnem prepričanju, da vam bo Bog dal isto milost (naklonjenost), kot jo je imel Jezus. Ne glede na razmere in okoliščine, ki pridejo v vaše življenje, verjemite Bogu za nadnaravno milost.
Kratka molitev
Bog, vem, da mi je na voljo ista milost (naklonjenost), v kateri je živel Jezus. Pomagaj mi, da živim po veri, da bom danes imel to milost pri Tebi in pri ljudeh.