Bog nam je Zatočišče in Moč [mogočna in nedostopna za skušnjave], pomoč v stiskah, vedno navzoča. Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja. (Psalm 46,2–3)
Doživela sem veliko viharjev – nekaj je bilo hitrih popoldanskih viharjev, kot so pogosto v poletnem času, nekateri pa so se mi zdeli kot orkani četrte kategorije!
Če sem se karkoli naučila o viharjih, je to, da ne trajajo večno, in da mi ni treba sklepati pomembnih odločitev sredi njih.
Misli in občutki ponorijo sredi krize, toda to je ravno takrat, ko moramo biti previdni pri odločitvah. Pogosto sama sebi rečem: “Umiri svoja čustva, potem pa se odloči.”
Ostati moramo mirni in disciplinirani, osredotočimo se na to, kar lahko naredimo, in zaupajmo Bogu, da naredi, česar mi ne moremo.
Namesto da se utapljamo v skrbeh in strahu, se raje približajmo Bogu, ki vidi mimo viharja in režira veliko predstavo.
Zagotavlja, da se bo vse, kar se mora zgoditi v našem življenju, zgodilo ob pravem času, premika se s primerno hitrostjo in poskrbi, da varno prispemo na tiste cilje, ki jih je On načrtoval za nas.
Kratka molitev
Gospod, vem, da ne morem nadzirati vsega. Zato bom naredil, kar lahko, in zaupal, da boš Ti naredil, česar sam ne morem. Življenjski viharji me ne bodo omejevali. Zaupam Tvojim načrtom zame.