Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom. (Pridigar 3,1)
Pridigar 3,1 pove, da je pravi čas za vsako stvar. Ne živimo pa vsi hkrati v istem obdobju. Je čas, ko nekateri že uživajo žetev, vi pa ste še v obdobju sejanja. Takrat se spomnite, da so tudi oni morali preživeti obdobje sejanja, prav tako kot vi.
Čas sejanja predstavlja učenje Božje volje. Kadarkoli izberem Božjo voljo namesto svoje, posejem dobro seme, ki bo sčasoma obrodilo sad v mojem življenju.
Med setvijo in žetvijo pa je čas čakanja. Korenine poganjajo navzdol, utirajo si pot skozi prst. Da se to zgodi, je potreben čas, dogaja pa se pod površjem zemlje. Ne moremo pa reči, da se karkoli dogaja nad površjem.
Potem ko smo posejali semena ubogljivosti, se nam zdi, kot da se nič ne dogaja. V notranjosti, kamor naše oko ne prodre, pa se dogaja mnogo stvari. In tako kot seme, ki končno prodre skozi zemljo z lepim zelenim poganjkom, bodo tudi naša semena poslušnosti končno prinesla čudovito žetev, kakršno je Gospod načrtoval za nas.
Kratka molitev
Gospod, vem, da je čas sejanja nujen za žetev. Zato bom čakal/-a z upanjem in pričakovanjem, tudi če se mi bo zdelo, da se nič ne dogaja. Zaupal/-a Ti bom, saj vem, da me boš pripeljal do žetve ob pravem času.