Gospod, naš Bog, nam je na Horebu govoril: »Dovolj dolgo ste se zadrževali na tej gori.« (5 Mojz 1,6)
Izraelci so tavali po puščavi štirideset let, da so dosegli, kar bi sicer lahko v enajstdnevnem potovanju. Zakaj?
Ko sem nekoč razglabljala o tem, mi je Gospod rekel: »Izraelci niso mogli iti naprej, ker so imeli miselnost puščave.« Niso imeli nobene pozitivne vizije za svoje življenje – nobenih sanj. Morali so se znebiti te miselnosti in zaupati Bogu.
Res ne smemo gledati Izraelcev z začudenjem, saj večina izmed nas počne enake stvari, kot so jih oni. Kar naprej hodimo okrog istih gora, namesto da bi napredovali. Tako porabimo leta, da okusimo zmago nad nečim, s čimer bi lahko hitro obračunali.
Potrebujemo novo, drugačno miselnost. Moramo začeti verjeti, da je Božja Beseda resnica. Evangelij po Mateju 19,26 nam pove, da je z Bogom vse mogoče. Vse, kar potrebuje, je naša vera vanj. Nujno potrebuje našo vero, ostalo pa bo naredil On.
Kar je Gospod rekel Izraelcem, pravi danes tudi vam in meni: »Dovolj dolgo ste se zadrževali na tej gori. Čas je, da se premaknemo naprej!«
Kratka molitev
Gospod, zapravil sem že dovolj časa, ko sem hodil okrog istih starih gora v svojem življenju. Vem, da se s Teboj lahko premaknem naprej, zato polagam svojo vero Vate in odlagam miselnost puščavskega človeka.