Ko boš hodil, nič ne bo oviralo tvojih korakov [tvoja pot bo jasna, razločna, dostopna, odprta]; in ko boš hitel, se ne boš spotaknil. (Pregovori 4,12)
Na svojem potovanju učenja, kako naj prisluhnem Bogu, sem spoznala, da moramo navsezadnje preprosto verjeti, da nas On vodi in usmerja. Prosimo Ga, naj usmerja naše korake, in po veri smo prepričani, da On dela, kar smo Ga prosili. So obdobja, ko slišim zelo jasno besedo od Boga, vendar pa večino časa molim za prihajajoči dan in potem po veri temu sledim. Morda se mi v tistem dnevu ne bo zgodilo prav nič takega, kar bi se zdelo nadnaravno ali nedoumljivo. Ni vizij, nobenega glasu, ničesar neobičajnega, a v svojem srcu vem, da me Bog varuje in da sem na pravi poti.
Bog nas varuje pred marsičim, a tega sploh ne vemo. Sprašujem se, kolikokrat bi se zapletla v nesrečo, če ne bi zjutraj molila za Božje vodstvo. Kolikim obupnim prometnim zamaškom sem se izognila, ker sem samo čutila, naj krenem po drugi poti, kot jo sicer uberem? Rada bi vas močno spodbudila, da molite, prosite Boga za vodstvo in usmeritev, potem pa čez dan recite: »Verjamem, da me Bog vodi danes in sIeherni dan.«
Psalm 139,2 pravi, da Bog pozna naše sedenje in naše vstajanje. Če On ve za vsakokrat, ko se usedemo ali vstanemo, in si je vzel čas, da nam je to povedal v svoji Besedi, potem zagotovo vidi vse in poskrbi za vse drugo.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Lahko počivate v spoznanju, da se Bog ukvarja z vsakim vašim korakom.