Kdor brzda svoje besede, ima (ljubi) spoznanje, kdor je mirnega duha, je razumen človek. (Pregovori 17,27)
V teh posvetitvah smo že omenili, da se moramo vaditi v poslušanju, ko si prizadevamo slišati Boga. Včasih toliko govorimo, da preprosto ne moremo slišati, kar bi nam Bog rad povedal. Zato ker ne poslušamo, lahko prav tako zgrešimo pomembne stvari, ki nam jih povedo ljudje.
Če se naučimo ostati mirni in tihi, bomo slišali, kaj nam Bog želi povedati. Hči Sandra mi je povedala, da je pred kratkim, potem ko je molila, tiho obsedela za minuto in vprašala Gospoda, ali bi ji rad kaj povedal, preden vstopi v vsakodnevne obveznosti. V srcu je začutila, da ji je rekel le: »Pojdi; jaz sem s teboj!« Te besede so jo potolažile, a še bolj so jo tolažile v naslednjih dneh, ko se je morala spoprijeti z nepričakovano slabo novico. Besede, ki ji jih je Bog namenil, so povečale njeno vero in jo ohranjale trdno, uravnoteženo in mirno, medtem ko se je spoprijemala s preizkušnjo.
Če ne poslušamo, ne bomo slišali. Redno dajajte Bogu priložnost, da vam govori. Ko molite, vam ni treba vsega izgovoriti, vsega povedati. Lahko prihranite besede in boste veljali za modrega Božjega moža ali modro Božjo ženo.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Imate ena usta in dvoje ušes. To izraža Božjo željo, da dvakrat toliko poslušate, kot govorite.