Duh ljubezni

Duh ljubezni

Boga ni [še] nikoli nihče videl. Ampak če se med seboj ljubimo, Bog prebiva (živi in ostaja) v nas in je Njegova ljubezen (tista ljubezen, ki je pravzaprav Njegova) postala popolna (do polne zrelosti, teče v celoti, je dopolnjena) v nas! (1 Janez 4,12)

Ne moremo dati, česar nimamo. Zaman se trudimo ljubiti druge, če nikoli sami nismo sprejeli Božje ljubezni. Sebe bi morali ljubiti na uravnotežen, ne na sebičen, vase usmerjen način. Učim, da bi morali imeti radi samega sebe, ne pa biti zaljubljeni vase.

Da bi imeli radi sebe, moramo preprosto verjeti v ljubezen, ki nam jo izkazuje Bog, in vedeti, da je večna, nespremenljiva in brezpogojna. Naj vas Njegova ljubezen potrjuje in vam da občutek varnosti, a ne začnite misliti o sebi več, kot se sme misliti (gl. Rimljanom 12,3). Ljubiti sebe ne pomeni, da nam je všeč vsako naše obnašanje; pač pa pomeni, da ljubimo in sprejemamo enkratno osebo, kakršno je Bog ustvaril, da smo.

Prepričana sem, da je uravnotežena ljubezen do sebe tisto, kar nas pripravi, da dopustimo ljubezni teči skozi sebe do drugih. Brez sprejemanja Božje ljubezni zase na zdrav in primeren način imamo lahko občutke naklonjenosti ali spoštovanja do drugih, človeško vrsto ljubezni. Zagotovo pa ne moremo brezpogojno ljubiti ljudi, dokler Bog sam ne vzbudi in sproži takšne ljubezni.

Sveti Duh prečiščuje naše srce, tako da lahko dovolimo iskreni Božji ljubezni, da teče skozi nas (gl. 1 Peter 1,22) k drugim. To deloma pomeni, da smo izpolnjeni z Duhom.

Bog želi, da drugim izražamo ljubezen. Ko mislimo na druge in na to, kako jih lahko blagoslovimo, ostajamo polni Svetega Duha, ki je Duh ljubezni.


BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Imate nekaj čudovitega, kar lahko danes podarite svetu – ljubezen Boga, ki je v vas.

Facebook icon Twitter icon Instagram icon Pinterest icon Google+ icon YouTube icon LinkedIn icon Contact icon