Kako ozka so vrsta (zožena pod pritiskom) in kako omejena in tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo. (Matej 7,14)
Morda lahko pomislite na nekaj, kar ste storili pred nekaj leti, če pa bi poskusili to storiti sedaj, bi imeli slabo vest. Morda ne bi imeli slabe vesti pred petimi leti, a ker vam je Bog sedaj razodel, da je to narobe, ne boste niti pomislili, da bi to še delali.
Bog nam spregovori o določenih vprašanjih, dela z nami, da nas spravi na pravo pot, potem pa nas za nekaj časa pusti počivati. Toda prej ali slej, dokler še poslušamo, nam bo vedno spregovoril o nečem novem.
Če ste mi podobni, ste nekoč hodili skozi življenje po široki in nepremišljeni poti, sedaj pa ste na ozki poti. Spominjam se, da sem nekoč Bogu rekla: »Zdi se mi, da je pot ožja in ožja.« Spominjam se občutka, da je pot, po kateri me je Bog vodil, postajala tako ozka, da na njej ni bilo prostora zame! Ni čudno, da je Pavel rekel: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (gl. Galačanom 2,20). Ko pride Jezus živet v nas, zavzame stalno prebivališče in počasi razširja svojo prisotnost v naše življenje, dokler ni več Njega in manj naše stare sebične narave.
Če čutite, da ste na ozki poti – kot da ne morete početi, kar ste nekdaj, ali kot da vas omejitve zelo utesnjujejo –, potem se opogumite; vaša stara sebična narava se krči, da lahko več Božje prisotnosti prebiva v vas.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Sprejmite svoje omejitve, vedoč, da bodo naredile več prostora za Boga.