Veter veje (diha), koder hoče; njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha. (Janez 3,8)
Ko se na novo rodimo, oživimo v svojem duhu in postanemo občutljivi na Božji glas. Slišimo Njegov šepet, čeprav ne moremo reči, od kod prihaja. Nežno, mehko govori, da nas prepriča, popravi in usmerja s tihim, milim glasom v našem srcu.
Ko se pogovarjamo z drugimi ljudmi, lahko uporabljamo usta, obrazno mimiko, geste in raznovrstno govorico telesa. Ko pa se želimo pogovarjati z Bogom, bi morali na enak način uporabljati svojega duha.
Bog govori v našo notranjost z neposredno povezavo, po intuiciji (občutek nerazložljivega razločevanja), po vesti (naše osnovno prepričanje, kaj je prav in kaj narobe) in po miru. Naš duh lahko pozna stvari, ki jih naš naravni um ne razume in jih ne more ne dojeti ne doseči.
Ko smo, na primer, občutljivi, dojemljivi za Božji glas, se lahko ozremo na neko dogajanje, ki je videti dobro, toda intuitivno vemo, da je nekaj narobe. Tako »preverjanje« v našem duhu ima namen. Prepreči povezavo z nekom, s katerim se ne bi smeli zaplesti, ali pa z nečim, kjer ne bi smeli sodelovati.
Bodite pozorni na stvari, ki jih čutite v svojem srcu in zaznate v svojem duhu, saj vas Bog tu usmerja, spodbuja, opozarja in tolaži.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Bodite pozorni na »preverjanje« v svojem duhu.