Ves Juda je stal pred Gospodom, z otroki in ženami. (2 Kroniška 20,13)
Današnji verz mi je še posebej ljub, všeč mi je dejstvo, da je celotno ljudstvo tiho, mirno stalo pred Gospodom. Po Božji logiki pomeni tiho, mirno stati v veri aktivno dejanje. Seveda ni fizično dejanje; je duhovno dejanje. Pogosto v svojem življenju ukrepamo v naravnem, v duhovnem pa naredimo malo ali pa nič. Ko pa se discipliniramo, da obmirujemo in čakamo na Gospoda, se vključimo v močno duhovno dejavnost. Naša pripravljenost mirovanja pravi Gospodu: »Čakal/-a bom Nate, dokler ne boš nekaj naredil na tem področju. Medtem pa bom miren/-na in se bom veselil/-a življenja, dokler čakam Nate.«
Judje, ki so mirno stali pred Gospodom, so imeli veliko razlogov, da bi poskusili nekaj narediti – karkoli drugega razen mirno stati. Soočeni so bili z neustavljivo silo, ki se je spuščala k njim in jim grozila, da uniči njihovo deželo, njih pa zasužnji; zagotovo so bili v skušnjavi, da bi se uprli ali pa vsaj branili. Vendar se niso. Samo mirno, tiho so stali in čakali na Boga; On jih je na čudežen način rešil.
Čakanje na Boga prinese moč (gl. Izaija 40,31). Morda bomo potrebovali moč, ki smo jo dobili med čakanjem, zato da bomo naredili, kar nam bo Bog naročil, ko nas bo usmeril. Tisti, ki čakajo na Gospoda, slišijo Njegov glas, prejmejo odgovore, dobijo usmeritev in pridobijo moč, da naredijo, kar jim je naročil.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Mirno čakati pred Gospodom je vera v dejanju.