V tem je poveličan in počaščen moj Oče, da obrodite (prinašate) obilo sadu in pokažete ter si potrdite, da ste zares moji učenci. (Janez 15,8)
V današnji vrstici Jezus pravi, da je Bog poveličan, ko obrodimo sadove. O sadovih govori tudi v Evangeliju po Mateju 12,33, kjer pravi, da drevesa spoznamo po sadovih, ki jih obrodijo. V Evangeliju po Mateju 7,15–16 pa to načelo prenese na ljudi. Vse te vrstice nam kažejo, da se moramo kot verniki zanimati za to, kakšne vrste sadov prinašamo. Želimo obroditi dober sad Svetega Duha (gl. Galačanom 5,22–23), ampak kako naj to naredimo?
Vemo, da je Bog použivajoč ogenj. Vemo, da je bil Jezus poslan, da nas krsti s Svetim Duhom in ognjem. Dokler ne bomo dovolili Božjemu ognju, da gori v nas, ne bomo nikoli predstavili (obrodili) sadov Svetega Duha.
Prinašanje dobrega sadu se zdi vznemirljivo, dokler ne spoznamo, da rodovitnost zahteva obrezovanje. Jezus je rekel: »Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu [ki je nehala rojevati sad], odstrani (odreže, odstriže, odtrga); in vsako, ki rodi sad, očiščuje, otrebi in večkrat pristriže vsako vejo, da rodi še več (še bogatejšega in odličnejšega) sadu« (Janez 15,2). Tako kot ogenj opisuje delo Svetega Duha v našem življenju, prav tako velja za obrezovanje. Ogenj je nujen za očiščenje in smrt mesa; obrezovanje je nujno za rast. Mrtve stvari in stvari, ki gredo v napačno smer, morajo biti odrezane, da lahko rastemo kot »drevesa (hrasti) pravičnosti« in obrodimo bogat sad za Boga (Izaija 61,3).
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Kadar Bog nekaj odreže iz vašega življenja, to vedno stori zato, da pripravi prostor za nekaj boljšega.