Vi pa ne živite po mesu, ampak po Duhu, če [Sveti] Duh Boga [zares] prebiva v vas. Če pa kdo nima [Svetega] Kristusovega Duha, ni Njegov. (Rimljanom 8,9)
Poklicani smo, da živimo v Duhu, oziroma kot pravi današnja vrstica, da »živimo po Duhu«. Odločitev za to je izhodišče, a iz Božje besede in iz lastnih izkušenj vam povem, da zahteva več kot le odločitev; v svojem življenju potrebujemo globoko delovanje Svetega Duha. On »deluje« na nas z Božjo besedo, ki prodre do ločitve duše in duha (gl. Hebrejcem 4,12). Prav tako uporabi okoliščine, da nas usposobi za stabilnost in neprestano hojo v ljubezni.
Te stvari, za katere smo poklicani, da jih naredimo, niso stvari, ki so nam preprosto dane; morajo delati v nas. Tako kot je treba pecilni prašek ali kvas vdelati v testo, tako mora biti Kristus vdelan v nas.
V Pismu Filipljanom 2,12 nas apostol Pavel uči, naj »delamo« za svoje odrešenje s strahom in trepetom. To pomeni, naj sodelujemo s Svetim Duhom, ko začne v nas delo križanja ali »umiranja samemu sebi«. Pavel je rekel: »… dan za dnem umiram« (1 Korinčanom 15,31). Drugače povedano, Pavel je bil neprestano izpostavljen »umiranju mesa«. Ni govoril o fizični smrti, ampak o smrti lastne volje in lastnih poti.
Če resnično želimo živeti po Duhu, moramo umreti tudi lastni volji in lastnim potem in izbrati Božjo voljo. Lahko se zanesemo na Boga, da nas bo vodil, in želimo, da bo On lahko računal na nas, da bomo ubogljivi.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Če umrete sebi, boste zmožni drugim prinesti življenje.